Danaja

Nisem Dajana, pač na Danaja. Zame eno najlepših imen. In čisto na uho…..nisem uspela imenovat svoje potomke Eva Danaja. Ime je deponirano, mogoče mi bo pa uspelo pri kakšni vnučki.

To nama je s Tomažem Pengovom skupno. Danaja, ljubezen do kitare, lirike, odpotovanja, drobni trenutki vsakdana ujeti v pesem, ki ne mineva….slišimo jo čez leta, desetletja..in čeprav se je na glasu poeta že nabrala plast tegob časa, so besede še vedno žive, polne. Vsaj zame, ker vsaka nosi plaz spominov in vtisov, od najstarejših iz mojih najstniških let, do še čisto svežih, ki so se vtihotapili in obesili vame na sobotnem koncertu.

Ja, hvala Tomaž , čeprav verjetno to ni bil tvoj najboljši koncert, in Mare, da si me zvlekel v lep večer.

Hja, ne bo odveč podatek, odkod ime Danaja

V grški mitologiji je bila Zeusova ljubica, in ko je nekoč prišel iz zapora, se je vrnil k njej v obliki zlatega dežja…in iz te veze se je rodil Perzej. Mit o Danaji čakajoč na Zeusa v obliki zlatega dežja, je bil hvaležen navdih mnogim slikarjem, fotografom, med njimi tudi Rembrantu, Tizianu….. Vsem je skupno voljno čakanje na užitek. Hedonizem. Sestavljanje mozaika življenja iz drobnih sladkih doživetij. Tukaj se najdem tudi jaz.