Priporočam tudi kopanje v 9°C mrzli Soči, odganja slabo počutje, tudi mačka.

pajade fabulous

Pozabila sem že, kako se priležejo počitnice.

Sprejemam nasvete za fino lahko literaturo.

Whatever…ker se že dolgo nisem ukvarjala s tem, mi ni prišlo na misel kaj bolj pametnega kot palindromi. Simpatično. Najboljši mi je bil ATA NIMA LAMINATA, ampak kaj ko slovenščina ni kul inaf….pa za logotip ni bilo prave ideje. Evil olive je zaseden, devil lived je preveč zlovešč, Nolop je preveč obetajoč, edi bo robide otročji itd

Prijetno presečena sem našla več kot 500 slovenskih palindromov tukaj http://bos.zrc-sazu.si/palindromi/index.html

Za vzorec ( vsa čast umetni inteligenci )

Se razjoka tesar Igor dopoldan nad lopo. Drogira se takoj, zares.

A kot Simon advokat neče v kopel, le pokvečen tako vdano mi stoka.
Lider obeta, reva sklerozo dobi. Bo dozorel Ksaver? A te bo redil?
Ukinja ta revizor gojenkam ukor. Rok umaknejo. Grozi Vera tajniku.
A le drogiran edinec (tako vdani mamin advokat) ceni denar. Igor dela.
A kot Simon advokat ceni plane, ženo. Nežen alpinec tako vdano mi stoka.
Cene javi: Revizor gre tam. Ali se bo obesil amater? Grozi Veri vajenec.
Asket: Si s Katjo, mlad izobraženec? Cene žar bo zidal, moj taksist eksa.
Lider reci: Stoka pobalin, a darilo polira, Danila bo pa kot sicer redil.
Mil Simon, revizor gre tam! Ali se bo obesil? Amater grozi, verno mislim.
A kot Simon advokat ceni fižol in repo. V operni loži Finec tako vdano mi stoka.
Cene: žar bo zidal mesar Igor dan za dnem menda zna, drogira se mlad izobraženec.
A kot Simon advokat me žali tečnež Albin. Cepec ni blažen, če ti lažem, tako vdano mi stoka.

..tako da Perica reže raci rep..je še vedno simpatično, še zdaleč pa ni več najdaljši slovenski palindromni stavek.

Evil livE was choosen

(upam, da si premislijo)

mogoče zato, ker je podoben naslov albumu legende jazza Milesa Davisa Live evil

I evo, umorna starka sam sad,

mada izgledam relativno mlada

( prosto po Bregoviću)

Malce me je povozil jekleni tempo, pa sem se odvadila uživati v sladkostih. Res, celo uživanja se odvadiš oz. ga ne pogrešaš, ko te melje zobovje časa. Celo Niete se mi ni dalo it pogledat, čeprav naju je kitarist povabil. Pa drugič. Kake virtuozne uigrane svirke ziher nisem zamudila….vsaj za trezno uho ne.
Nč, če se ne oglasim več, me verjetno strgajo z asfalta nekje na gorenjski avtocesti. Kot sem omenila, hitro zgubiš občutek za užitke, polaganja me je strah. Mogoče me pa sproščen adrenalin potegne nazaj na blog, mogoče celo v pisateljske vode in zapišem sodobno pripoved v stilu Kafke…Preobrazba (v klopa na motorju).

Pa sej tega itak noben ne bi hotel brat, rajš pejt kej koristnega delat, baba

Edit: preživela, takoj padla notr in zelo uživala

..pa naj bo v zeleni ali oranžni skodelici…tokrat

Nekaj podatkov o tej čihapuhi

Lokomotive serije 25 so na vseh Slovenskih progah vozile predvsem tovorne vlake. Njeni osebni podatki: dolžina 17,35m, višina 4,65m, teža 78,2t, hitrost 60km/h. Lokomotiva 25-019 je bila zgrajena leta 1920 na Dunaju pod tovarniško številko 2642, lokomotiva 25-026 leta 1920 pod številko 2656. Zanimivosti: lokomotiva 25-019 je bila zadnja parna lokomotiva, ki je v Sloveniji peljala vlak v rednem prometu. Serija 25 je nadgradnja serije 24 saj ima enak kotel, podvozje in tender. Lokomotivo 25-026 so v Zrenjaninu obnovili in veselo sopiha po naših progah. V delavnici Šiška pa so obnovili eno lokomotivo te serije,nosi novo oznako FS 728-022 katero so prodali Italjanom.

Na postaji

Takole je zgledala preden je bila obnovljena

Slovenija ima ohranjenih 60 parnih lokomotiv, med katerimi je najstarejša iz leta 1861. Ena izmed njih je odpeljana v Nemčijo na enoletno posodo v njihov muzej. Gre za 160 ton težko lokomotivo znamke borsing z oznako 06, ki je bila izdelana leta 1930 in sodi med najimenitnejše lokomotive sploh. Do leta 1967 je prevozila več tisoč kilometrov, predvsem na progi Maribor-Ljubljana-Postojna, nato pa postala del železniškega muzeja na Jesenicah. Je ena redkih avtohtonih slovenskih lokomotivskih vrst in uživa sloves gorske brzovozne lokomotive. Po slovenskih progah je vozila z največ 80 kilometri na uro.

Ja, tisto so bili drugi časi. Romantika, stiskanje na sedežih, premetavanje, glasno pogovarjanje, verjetno so tedaj še smeli kakno smotko zviti v vagonu. Kaj ima to še skupnega z današnjo vožnjo, ko se vsak stiska v svoj kot s slušalkami na ušesih, glasna in neprestana brnjenja mobitelov najrazličnejših melodij ( sori, ampak ob omembi Mile Kitič dobim alergijo), v tem času glasne razprave, kam v tople kraje na dopust Maldivi ali Kuba oz. kje smo bili ( naj se sliši press), vonj po podivjanih hormonih najstnikov in ogabnih parfumih gospa z okvarjenim vonjem ( strastnih kadilk, predvidevam). Za popestritev skrbi le lokalni John Wayne s svojo poezijo…Srajco, majco, gate, vse dal bi zate…in tako naprej v stilu Prešernove poezije, ki je ne omenjamo.

Ko se vrnem, bom sigurno našla energijo še za kakšno bolj konkretno objavo.

mandarina iz Male Dube;)