Danaja

19.marec je, pada sneg in jaz sem romantična.

[youtube]flFsLpyXUOk[/youtube]

http://www.youtube.com/watch?v=flFsLpyXUOk

Edit: Po moji osebni evidenci je že tri leta zapored snežilo na 6. ali 7. april, nikoli pa ga ni zapadlo toliko. Bomo videli, če bo tole aprilsko sneženje postalo tradicionalno.

…ki ga je pričaral Zmajev Rep iz Bistrice ob Sotli.

Ambrož, Jošt, Vid in Andrej so predstavili nov CD Sanje podob. Precej kvalitetna avtorska glasba s prvinskimi elementi jazza in funka, fantje pa ne morejo skriti svojih rokerskih korenin. Želim jim veliko uspehov, veliko volje, inspiracije in malo posodobljen homepage, še posebno galerijo.
Prijetno je bilo

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice
spet iz zemlje vzklijejo, saj pomlad je tu.

Travica ozeleni, vse v gozdu oživi,
kukav’ca zapoje nam svoj napev ku-ku.

Tudi zate je pomlad, pa čeprav več nisi mlad,
saj pomlad napravi to, da nam je lepo.

( Katrinas)

Počasi se pripravljam za potepanje po Slovaški in Madžarski, pa moram malo obuditi spomine na sprehod po Pragi.

Pravljično mesto, urejeno, čisto, polno zgodovine in umetnosti. Še posebej pade v oči, da razen na Karlovem mostu nisem srečala nadležnega klošarja. In za razliko od naše prelepe Ljubljane, nisem stopila na nobeno pasjo mino, ker jih enostavno ni.

In zakaj? Ker na vseh sumljivih punktih visijo toaletne vrečice za pasje kakce. Takole simpatične so

In kaj imajo Čehi najraje….verjetno ni treba ugibati dvakrat

To je tudi dežela, kjer je kava precej dražja od piva

Hmmm pečene piške

Kje je bil ustanovljen splitski Hajduk smo presenečeni ugotovili šele pri Fleku, Švejkovi priljubljeni pivnici

Pozabiti ne smem na znamenito sončno uro…

Hradčani z obrežja Vltave

Na vrhu Hradčanov se bohoti gotska katedrala sv. Vida

Na vsakem koraku najdem obeležja, ki spominjajo na velike može…

V Praškem gradu je od 11.maja 2006 Plečnikov kip ( odkrit je bil šele po mojem obisku gradu)

V Zlati ulički št.22 je ustvarjal Franz Kafka..nanj spominja kavarnica

Na praškem pokopališču je urejeno zadnje bivališče Antonina Dvoraka

Bedrich Smetana žalostno strmi v umazano Vltavo, kateri je spisal veličastno simfonično pesnitev

Še koga Staromestske namesti spominjajo na Bradavičarko iz Harry Potterja?

kaj več pa poleti, ko se verjetno spet odpravim tja

Ko sem šla iz službe, je sijalo sonce in srečala sem že nekaj kratkorokavčnikov. Sredi zime. Pred zimski počitnicami, ki bodo očitno minile brez kepanja in smučanja.

In ko sem pred kosilom brskala po skrinji, sem našla spominček na lansko poletje. Spominček, ki je padel z neba, na katerega me ne vežejo ničkaj lepi spomini - toča.

Evo slikca za pokušino, da ne bo videti, da samo nakladam.

Pa še aktualen link http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=8&article_id=1807021608301339&cid=105&pgn=1

V moj skromni spletni dnevnik se danes zapišejo sklepi, da ne izginejo takoj v pozabo. Ne, ne, brez skrbi, niti na misel mi ne pride, da bi bil moj glavni cilj v tem letu navaditi sebe in moje tri fante, da stiskajo zobno pasto na točno določenem mestu, ki si ga je zamislila zdolgočasena pedantna glava. Briga me. Dvakrat potegneš z nečim po tubi in vse je v najlepšem redu. To fantje cenijo in se ne pritožujejo, ko vzkliknem: Akcija Pospravi sobo. In ker zdržim zamižati na eno oko ( ok, včasih sem tudi na obe), znata moja mala fanta skuhati okusno kosilo. Pa ne instant juhco iz vrečke. Ne bi na tem mestu o neredu v kuhinji po opravljenem delu do čudežne besede: Akcija!. Po Akciji sledi počitek in crkljanje. Seveda ne na usnjenem dvosedu v baročnem stilu, ki ga lahko le gledaš z razdalje metra ali centimeter več. Torej sklep št. 1 bo, da ne bom sebe in drugih obremenjevala z fensi kapricami, ki jih zapoveduje trenutna kaprična moda.

Sklep št.2….letos bo čas za novo sedežno in pomivalni stroj.Hvala jima, zvesto sta mi služila…pogrešala ju bom…in ju bom ohranila v najlepšem spominu ( razen male poplave iz pomivalca).

Sklep št.3…to leto je Plečnikovo leto. Torej si bomo imeli možnost tudi v Ljubljani detaljneje spoznati njegovo delo, Praške umetnine smo si ogledali že lani. Ker si nismo v letu 2006, Mozartovem letu, ogledali Mozartovega mesta Salzburga, nam to ostane za letos…in ker sta bližnji še neraziskani prestolnici Bratislava in Dunaj, nam bo ostala neznanka le še ena teh dveh. Šund literatura ala Davinčijeva šifra in Bela masajka gre letos v drugi plan. V prvi plan torej stopi dolgo spanje brez knjige pod glavo. In že vnaprej se opravičujem vsem gospem in gospodom, če bomo zmotili mir v kakšni galeriji ali dvorani. Otroci imajo pač veliko vprašanj in marsikaj lahko razložim ali pokažem le na določenem mestu, slike na internetu niso realnost, so le virtualna resničnost. Ljubezen do kulture pa otrokom vcepimo v otroških letih, v puberteti je že zamujeno. In Čuki in Atomik harmonik niso ravno višek kulture.

Sklep št.4 je krut. Hujšanje, ki je neizogibno povezano s tekom, telovadbo……hate it.

Pod točko pet pride izobraževanje..letos poleg plesa pridejo na vrsto nekoliko bolj resne stvari.

Točka 6..dozoreva želja po dlakavem prijatelju. Psu, ne mački. In to takem, ki se ne bo motal med nogami po stanovanju. Ki je prijazen do ljudi, še posebej do otrok, nima dolge dlake, je učljiv, ne potrebuje špartanske vzgoje in nima večjih zahtev kot malo dete. Obstaja taka pasma?

Dovolj, dovolj….da ne prekršim takoj tisto o spanju.

Nisem Dajana, pač na Danaja. Zame eno najlepših imen. In čisto na uho…..nisem uspela imenovat svoje potomke Eva Danaja. Ime je deponirano, mogoče mi bo pa uspelo pri kakšni vnučki.

To nama je s Tomažem Pengovom skupno. Danaja, ljubezen do kitare, lirike, odpotovanja, drobni trenutki vsakdana ujeti v pesem, ki ne mineva….slišimo jo čez leta, desetletja..in čeprav se je na glasu poeta že nabrala plast tegob časa, so besede še vedno žive, polne. Vsaj zame, ker vsaka nosi plaz spominov in vtisov, od najstarejših iz mojih najstniških let, do še čisto svežih, ki so se vtihotapili in obesili vame na sobotnem koncertu.

Ja, hvala Tomaž , čeprav verjetno to ni bil tvoj najboljši koncert, in Mare, da si me zvlekel v lep večer.

Hja, ne bo odveč podatek, odkod ime Danaja

V grški mitologiji je bila Zeusova ljubica, in ko je nekoč prišel iz zapora, se je vrnil k njej v obliki zlatega dežja…in iz te veze se je rodil Perzej. Mit o Danaji čakajoč na Zeusa v obliki zlatega dežja, je bil hvaležen navdih mnogim slikarjem, fotografom, med njimi tudi Rembrantu, Tizianu….. Vsem je skupno voljno čakanje na užitek. Hedonizem. Sestavljanje mozaika življenja iz drobnih sladkih doživetij. Tukaj se najdem tudi jaz.

mala sladka razmišljanja ob jutranji kavi, pred spanjem, ob dolgočasnem nedeljskem popoldnevu…..zakaj ne?

Mirno je v stolpu
pod krilatim večerom čekanja-
le ona bedi in posluša
ko veter preroško pozvanja
in sanja
danaja danaja

Ptice so tihe
in konji bežijo v ravnino
še to noč bo dež na oboku
puščica napetemu loku
in harfa zvoku
danaja danaja

zjutraj jo bratje
odgrnejo slepo in spečo
z nevidno toplino ob strani
in drobno kapljo na dlani
hlapečo

Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!